-
1 small
[smo:l]1) (little in size, degree, importance etc; not large or great: She was accompanied by a small boy of about six; There's only a small amount of sugar left; She cut the meat up small for the baby.) majhen2) (not doing something on a large scale: He's a small businessman.) majhen3) (little; not much: You have small reason to be satisfied with yourself.) malo4) ((of the letters of the alphabet) not capital: The teacher showed the children how to write a capital G and a small g.) mali•- small arms
- small change
- small hours
- smallpox
- small screen
- small-time
- feel/look small* * *I [smɔ:l]adjectivemajhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači); dialectal ozek; figuratively nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočenin a small way, on a small scale — v majhnem razmerju, v malem, skromno, maloon the small side — nezadostno velik, ne preveliksmall and early party — družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabavaa small beginning — majhen, skromen začeteksmall blame to them — ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameritiand no blame to him! — in kdo ga ne bi (po)karal!small farmer — mali kmet, mali posestniksmall hours — ure po polnoči, male urea small poetically nepomemben pesniksmall rain — dežek, droben dežsmall talk — kramljanje, klepet(anje)the small voice, the still small voice figuratively glas vestiit is small of him to remind me of it — malenkostno je od njega, da me spomni na toI call it small of him — smatram, da je to nizkotno od njegaI found the way at last, and small thanks to you for your directions — končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilomhe has small Latin and less Greek — latinski zna malo, grški pa še manjhe has too small a mind not to be jealous of your success — preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspehto make s.o. feel small figuratively osramotiti kogato make o.s. small — napraviti se majhnegahe was surprised, and no small wonder — bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)everybody thought it small of him to refuse to help — vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomočII [smɔ:l]adverbmajhno, fino; (redko) malo, malce; ne glasno, slabotno; prezirljivoto cut small — razrezati, zrezatito sing small figuratively odnehati, znižati zahteve, postati manj glasen, postati majhento think small of s.o. — prezirljivo gledati na kogaIII [smɔ:l]nounnekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba; plural telesno perilo; drobnarije, drobno blago; plural Oxford university prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.in small — v malem, v miniaturiby small and small — polagoma, počasithe small of the back anatomy križ -
2 village
['vili‹]1) (a group of houses etc which is smaller than a town: They live in a little village; ( also adjective) a village school.) vas; vaški2) (the people who live in such a group of houses: The whole village turned out to see the celebrations.) vas•- villager* * *[vílidž]1.nounvas, majhen kraj; občina;2.adjectivevaški, podeželski
См. также в других словарях:
stólica — e ž (ọ̑) 1. učno znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mánjši — a e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnézdo — a s (ẹ) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kál — a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníkrn — a o prid. (ȋ) 1. slabš. neskrben, malomaren: fant je zanikrn; zanikrna gospodinja; nediscipliniran in zanikrn / zanikrni starši / zanikrno opravljanje službe 2. slabš. zanemarjen, umazan: neobrit, zanikrn moški / zanikrna obleka neurejena /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zópet — prisl. (ọ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka // ekspr. izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
